Kristjani želijo Marijinega nezakonskega sina Jezusa na vsak način prikazati kot pripadnika rodu Davidovega, rodu baje najmogočnejšega izraelskega kralja. Začuda ali pa ne, je zgodovinarjem nek mogočni ali manj mogočni izraelski kralj David popolnoma neznan.
Nuja po prej omenjeni sorodstveni vezi izvira iz starozaveznih prerokb, ki naj bi napovedovale odrešenika, ki bo izhajal iz rodu kralja Davida. Kristjani zato želijo Jezusa za vsako ceno povezati s človekom, ki je - po Bibliji - poslal v smrt moža ženske, ker si jo je zaželel zase. S človekom, ki je imel množico priležnic, pod starost pa si je dal izbrati najlepšo devico, da bi ji morda uspelo "ogreti" ga v postelji. Zaradi starozaveznih prerokb kristjani hočejo Jezusa prikazati kot potomca Abrahama, ki je imel resen namen bogu Jahveju na ljubo zaklati lastnega sina. Hočejo prikazati Jezusa kot potomca taistega Abrahama, ki je svojo ženo Saro prodajal naokrog kot prostitutko (1Mz 12)(1Mz 20).
Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina
Matej zatrjuje, da:
(Mt 1, 1-17) ... Matánu se je rodil Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus.
Jezusov ded po očetovi strani naj bi tako bil Jakob...
...toda Luka ni istega mnenja:
(Lk 3, 23-38) Ko je Jezus začel z delovanjem, je bil star okrog trideset let. Bil je, kakor so mislili, Jožefov sin, Jožef pa Élijev, ta Matátov, ta Levijev, ta... ... ta Setov, ta Adamov, Adam pa Božji.
Po Luki je Jezusov ded po očetovi strani Eli(ja).
Da naj bi Matej popisal Jožefovo, Luka pa Marijino rodoslovje, kot poskušajo očitna neskladja razložiti nekateri razlagalci Svetega pisma, ne drži. Po materi se je odrejalo pripadnost judovstvu, ne pa tudi pripadnosti določenemu rodu (4Mz 1,18 in Ezr 2,59). Žensk se v rodoslovju ni upoštevalo preprosto iz razloga, ker je takrat prevladovalo prepričanje, da je človek v popolnosti prisoten v moškem semenu. Ženska je bila samo "prst", v katero moški "posadi" seme.
Marija je, prav tako kot njena sorodnica Elizabeta, iz Levijevega rodu. Ko bi Luka res pisal o Marijinem rodoslovju, bi Jezusov ded moral biti Joahim, ne pa Elija ali pa Jakob. Marijina starša sta po katoliškem verovanju namreč Ana in Joahim.
Kakorkoli, Matej in Luka želita potrditi, da se starozavezne prerokbe o prihodu odrešenika nanašajo na Jezusa. Toda, odkod Jezusu predniki po očetovi strani, ko pa je Marijo "obsenčil" Sveti Duh, ne pa njen zaročenec Jožef. Jezus je bil spočet kot nezakonski otrok in njegov oče naj ne bi bil človeškega rodu. Kljub temu apostol Pavel o Jezusu pravi:
... za evangelij o njegovem Sinu, ki se je po mesu rodil iz Davidovega rodu, ...
(Rim 1, 3; rodu db. semena; op. v S.p. /grška beseda v izvirniku je dobesedno sperma/).
(Rim 1, 3; rodu db. semena; op. v S.p. /grška beseda v izvirniku je dobesedno sperma/).
Davidov potomec more biti samo tisti, ki je to po krvi. Četudi bi Jožef Jezusa posvojil, bi Jezus kar se Davidovega rodu tiče, še vedno ostal praznih rok. S posvojitvijo se na posvojenca ne da prenesti tudi pripadnosti rodoslovnemu deblu. Judje imajo lahko rodoslovje samo po svojem očetu po krvi. Če pripadnik določenega rodu posvoji otroka, ki je po krvnem sorodstvu pripadnik drugega rodu, se rodoslovje tega otroka računa po otrokovih krvnih prednikih, ne pa po prednikih posvojitelja. Če naj bi se torej Jezusovo rodoslovje štelo po Jožefu, ta ne bi smel biti zgolj njegov krušni oče ali skrbnik, ampak pravi oče po krvi.
Jožef-Jezusova naveza kot dokaz, da prerokbe napovedujejo prav Jezusa, pa je pogorela že prej. Pogorela je isti hip, ko sta bila kot vezni člen omenjena Šealtiél in Zerubabél, sin in vnuk Jojahina, katerega je Jahve preklel, da nihče od njegovih potomcev ne bo sedel na Davidov prestol.
(Matej 1, 1-17)
...Amosu se je rodil Jošíja, Jošíju pa so se rodili Jojahín in njegovi bratje ob preselitvi v Babilon. Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu se je rodil Zerubabél, Zerubabélu se je rodil...
(Luka 3, 23-38)
...ta Zerubabélov, ta Šealtiélov, ta Neríjev, ta Melhíjev...
(1Kroniška 3)
Jojakímova sinova sta njegov sin Jojahín in Sedekíja. Sinovi Jojahína, ujetnika, so njegov sin Šealtiél, Malkirám, Pedajá, Šenacár, Jekamjá, Hošamá in Nedabjá. Pedajájeva sinova sta Zerubabél in Šimí. Zerubabélova sinova sta Mešulám in Hananjá; njuna sestra je bila Šelomíta;
Izrek proti Jojahínu
(Jer 22, 24-30)
Kakor jaz živim, govori Gospod, četudi bi bil Jojakímov sin Jojahín, Judov kralj, pečatni prstan na moji desni roki, bi te odtrgal proč. ...
... Tako govori Gospod:
Vpišite tega moža: »brez otrok,
mož, ki ni imel sreče v svojih dneh!«
Kajti nikomur izmed njegovih potomcev
se ne bo posrečilo, da bi sedèl
na Davidovem prestolu in še vladal v Judu.
... Tako govori Gospod:
Vpišite tega moža: »brez otrok,
mož, ki ni imel sreče v svojih dneh!«
Kajti nikomur izmed njegovih potomcev
se ne bo posrečilo, da bi sedèl
na Davidovem prestolu in še vladal v Judu.
Prikrojevalci Svetega pisma in razlagalci krščanstva so kaj kmalu uvideli, da judovskih rabinov ne morajo prenesti okoli tako zlahka, kot lahko svoje neuke sledilce. Judovska tradicija je bila premočna, krščansko prevzemanje iz judovskih svetih spisov pa preveč nepoznavalsko izvedeno. Pavel zato krščanski tovarišiji da nasvet, naj se v razpravah z judovskimi teologi izogiba določenih tem.
(1Tim 1, 3-4)
Kakor sem te prosil tedaj, ko sem odhajal v Makedonijo: ostani v Efezu, tako da boš naročil nekaterim, naj ne učijo drugačnega nauka. Naj se ne ukvarjajo z bajkami in brezkončnimi rodovniki, saj ti bolj pospešujejo razpravljanja kakor Božji načrt, ki se uresničuje v veri.
(2 Tim 2, 8)
Spominjaj se Jezusa Kristusa, ki je bil obujen od mrtvih, Davidovega potomca, kakor sem oznanjal v svojem evangeliju.
(Tit 3, 9)
Ogibaj pa se nespametnih razprav, rodovnikov, prepirov in pričkanj glede postave. Vse to nič ne koristi in je prazno.
