Gre za edini zapis v Svetem pismu, ki neposredno predstavi Salomonovo modrost. Posredno bi jo bilo verjetno potrebno spoznati v tem, da je Salomon še isti dan kot je nasledil očeta, začel s pobijanjem starejših bratov, ki bi kdaj utegnili poškiliti proti prestolu. Pa mu takrat Jahve sploh še ni iz svoje zasebne vreče nasul zvrhane mere pameti. Morda bi veljalo omeniti še količinskost Salomonovih žena, konj, koz, hiš, pobitih sovražnikov, zalog zlata, pojedenih kosil... in pa, da je vse skupaj, z bajnim kraljestvom vred, izmišljeno. Tudi Salomon sam najverjetneje.
Kar se pisateljevanja tiče, ni Salomon spisal ničesar kar mu pripisuje biblijska tradicija (Knjiga modrosti, Visoka pesem, Pregovori, Job...); gre le za neke vrste podelitve naziva "častni pisatelj" v kanoniziranih spisih, imenovanih Sveto pismo.
(1Kr 3, 1-15)
V Gibeónu se je Salomonu ponoči v sanjah prikazal Gospod. Bog je rekel: »Prosi, kaj naj ti dam!«
Salomon je rekel: »... Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim! ... .«
... Bog mu je rekel: »Ker si prosil ... zase razumnosti za pravo razsojanje, glej, bom storil po tvoji besedi. Glej, dal ti bom modro in razumno srce, takó da ni bilo tebi enakega pred tabo in ne bo vstal tebi enak za tabo. ... .«
Salomon je rekel: »... Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim! ... .«
... Bog mu je rekel: »Ker si prosil ... zase razumnosti za pravo razsojanje, glej, bom storil po tvoji besedi. Glej, dal ti bom modro in razumno srce, takó da ni bilo tebi enakega pred tabo in ne bo vstal tebi enak za tabo. ... .«
PODARJENA MODROST V POLNEM SIJAJU
(1Kr 3, 16-28)
Tedaj dve vlačugi stopili predenj. Ena rekla: »O, jaz in ta žena stanujeva v isti hiši. V njeni navzočnosti sem rodila v hiši. Tri dni po mojem porodu rodila tudi ta žena. Bili skupaj, nikogar drugega; sami v hiši. Sin te žene ponoči umrl, ker ležala na njem. Sredi noči vzela mojega sina z moje strani, svojega mrtvega sina pa položila meni v naročje. Ko sem zjutraj vstala, da sina podojila, glej, je bil mrtev. ... natančno ogledala, in glej, to ni bil moj sin, ki ga rodila.« Druga žena pa: »Ne, živi otrok je moj sin, mrtvi tvoj!« Ta rekla: »Ne, mrtvi tvoj, živi pa je moj!«
Kaj bo prostitutki otrok neke druge ženske? Gre pri prostitutkah za pomanjkanje priložnosti, ali za njim neznano tehnologijo, da se je tale tako zagrela za že narejeno dete? To ve verjetno samo pisec zgodbe, ki naj bi opevala Salomonovo neskončno modrost.
Tako se prerekali pred kraljem. Tedaj Salomon rekel: »Ena: ›Moj sin ta, ki živi; mrtvi tvoj.‹ Druga: ›Ne, mrtvi tvoj, živi pa moj.‹« In je rekel: »Prinesite meč!« Ko prinesli, rekel: »Presekajte živega otroka na dvoje in dajte polovico eni, polovico pa drugi!«
A žena, katere sin bil živ, rekla – kajti zaradi sina se ji trgalo srce: »O, moj gospod, dajte njej živega otročička in nikar ga ne umorite!«
A žena, katere sin bil živ, rekla – kajti zaradi sina se ji trgalo srce: »O, moj gospod, dajte njej živega otročička in nikar ga ne umorite!«
Bo neprava mati sprejela ponudbo prave matere? Pričakovati bi bilo, da jo bo, saj je bila pripravljena iti lagat celo pred kralja. Hudo tvegano početje, če se bi nato kakorkoli izdala.
Druga pa je rekla:
»Ne bo ne moj ne tvoj, presekajte ga!«
»Ne bo ne moj ne tvoj, presekajte ga!«
Kako zdaj to? Čemu si je prej na vsak način želela imeti tega otroka in zakaj bi zdaj kar naenkrat rada videla, da se ga preseka na pol?
Bo modremu Salomonu vseeno uspelo ugotoviti, katera od njiju je otrokova mati.
Bo modremu Salomonu vseeno uspelo ugotoviti, katera od njiju je otrokova mati.
Tedaj je kralj odgovoril in rekel: »Prvi dajte živega otročička in nikar ga ne umorite: ona je njegova mati!«
Res mu je uspelo. Toda, zakaj "in nikar ga ne umorite: ona je njegova mati"? Mar s tistim ukazom za sekanje na pol ni samo blefiral?!! Kot kaže, ne; še več: videti je, da je bil celo prepričan, da prav nihče niti ni pomislil, da blefira. Zato tistim, ki naj bi presekali otroka na pol, tudi natančno pojasni, kateri ukaz je preklical.
Če je že kdo izmed akterjev bil vsaj za hip pameten, je bil prav ta, ki naj bi izvršil Salomonov ukaz "presekajte živega otroka na dvoje in dajte polovico eni, polovico pa drugi!", pa ni takoj planil nad malčka.
Če je že kdo izmed akterjev bil vsaj za hip pameten, je bil prav ta, ki naj bi izvršil Salomonov ukaz "presekajte živega otroka na dvoje in dajte polovico eni, polovico pa drugi!", pa ni takoj planil nad malčka.
Potem zaključek; ljudstvo spozna, da mora pri tolikšni modrosti imeti prste vmes intelektualec najmanj vesoljskega formata - torej sam Jahve osebno:
Ves Izrael je slišal o razsodbi, ki jo je izrekel kralj. Navdal jih je strah pred kraljem, ker so videli, da je Božja modrost v njem za izrekanje razsodbe.
Kralju Salomonu, po Jahvejevi zaslugi najrazsodnejšemu človeku na svetu do tedaj, takrat in od tedaj, se je njegov dobrotnik kar dvakrat prikazal. Pa je Salomon vseeno zmodroval, da so čaščenja vredni tudi drugi bogovi. Prav tisti, ki jih Jahve "živih ni mogel" in je pri obeh obiskih Salomona posebej svaril, naj mu takšno ali podobno početje ne pride na pamet. Ker da drugače bo konec lepega. ... No, kot rečeno, Salomonu je prišlo na pamet.
