Bog Stare zaveze je verjetno najbolj zoprn izmišljeni lik v vsej človeški zgodovini: ljubosumen je in ponosen na to; je dlakocepski, nepošten, vse nadzirajoč čudak, ki ne oprošča; maščevalen, krvoločen etnični čistilec; mačističen, homofobičen, rasističen, detomorilen, genociden; je morilec lastnega sina, kot kuga nadležen, megalomaničen, sadomazohističen, muhast zloben nasilnež.
(R. Dawkins: Bog kot zabloda)
Rimskokatoliška cerkev o morali
Iz katekizma (KKC-Kompendij)
368. Kdaj je dejanje moralno dobro?
Dejanje je moralno dobro, kadar predpostavlja obenem dobrost predmeta, namena in okoliščin. Izbrani predmet more sam zase pokvariti celoto dejanja, četudi je namen dober. Ni dovoljeno delati zlo, da bi iz njega prišlo dobro. Slab namen more pokvariti dejanje, četudi je njegov predmet sam v sebi dober. Nasprotno pa dober namen ne napravi dobro neko ravnanje, ki je slabo po svojem predmetu, ker namen ne posvečuje sredstev. Okoliščine morejo zmanjšati ali povečati odgovornost tistega, ki deluje, a ne morejo spremeniti moralne vrednosti dejanj samih, nikoli ne morejo napraviti dobrega nekega dejanja, slabega v sebi.
375. Katera pravila mora vest vedno upoštevati?
So tri najbolj splošna navodila: 1) Nikoli ni dovoljeno storiti zlo, da bi iz tega sledilo kaj dobrega. 2) Tako imenovano zlato pravilo: "Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim" . 3) Krščanska ljubezen vedno spoštuje bližnjega in njegovo vest; to pa seveda ne pomeni sprejeti kot dobro tisto, kar je objektivno zlo.
Dejanje je moralno dobro, kadar predpostavlja obenem dobrost predmeta, namena in okoliščin. Izbrani predmet more sam zase pokvariti celoto dejanja, četudi je namen dober. Ni dovoljeno delati zlo, da bi iz njega prišlo dobro. Slab namen more pokvariti dejanje, četudi je njegov predmet sam v sebi dober. Nasprotno pa dober namen ne napravi dobro neko ravnanje, ki je slabo po svojem predmetu, ker namen ne posvečuje sredstev. Okoliščine morejo zmanjšati ali povečati odgovornost tistega, ki deluje, a ne morejo spremeniti moralne vrednosti dejanj samih, nikoli ne morejo napraviti dobrega nekega dejanja, slabega v sebi.
375. Katera pravila mora vest vedno upoštevati?
So tri najbolj splošna navodila: 1) Nikoli ni dovoljeno storiti zlo, da bi iz tega sledilo kaj dobrega. 2) Tako imenovano zlato pravilo: "Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim" . 3) Krščanska ljubezen vedno spoštuje bližnjega in njegovo vest; to pa seveda ne pomeni sprejeti kot dobro tisto, kar je objektivno zlo.
Spodaj je naštetih le nekaj primerov različnih "zvrsti" nemoralnega in večinoma krvoločno zločinskega početja krščanskega boga. Opisov Jahvejevih takšnih in podobnih dejanj je Sveto pismo dobesedno polno:
"Rekel je (Bog; op.): »Izbrisal bom ( in tudi je izbrisal; op.) človeka, ki sem ga ustvaril,
s površja zemlje, ljudi in živino, laznino in ptice neba, kajti žal mi je, da sem jih naredil."
(1Mz 6, 7)
"Bog tega izraelskega ljudstva je izvolil naše očete in poveličal ljudstvo v egiptovskem izgnanstvu ter ga z dvignjeno roko popeljal iz njega. Kakih štirideset let jih je hranil v puščavi. Pokončal je sedem narodov v kánaanski deželi in jim razdelil njihovo zemljo v dediščino."
(Apd 13, 17-19)
"Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki kaznujem krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo, ..."
(2Mz 20, 5)
"... Ko so prišli h Kidonovemu gumnu (prevažali so skrinjo zaveze; op.), je Oza stegnil roko, da bi držal skrinjo, ker sta jo vola nagnila. Tedaj se je vnela jeza Gospodova zoper Oza in ga je udaril, ker je stegnil roko proti skrinji. Umrl je tam pred Bogom."
(1Krn 13, 9-10)
Celó toliko opevani "čudoviti" odrešenjski načrt je snovalcu primerno nemoralen. Nič manj nemoralna (prav tako tudi po kriterijih RKC) pa ni privolitev Jahvejevega sina Jezusa v sodelovanje pri takem načrtu. Jabolko se pač ni odkotalilo niti milimeter stran od drevesa:
Dejanje je moralno dobro, kadar predpostavlja obenem dobrost predmeta, namena in okoliščin.
Izbrani predmet more sam zase pokvariti celoto dejanja, četudi je namen dober.
Ni dovoljeno delati zlo, da bi iz njega prišlo dobro.
Slab namen more pokvariti dejanje, četudi je njegov predmet sam v sebi dober.
Nasprotno pa dober namen ne napravi dobro neko ravnanje, ki je slabo po svojem predmetu, ker
namen ne posvečuje sredstev.
Okoliščine morejo zmanjšati ali povečati odgovornost tistega, ki deluje,
a ne morejo spremeniti moralne vrednosti dejanj samih,
nikoli ne morejo napraviti dobrega nekega dejanja, slabega v sebi.
_..._
119. Na kakšen način je Kristus samega sebe daroval Očetu?
Vse Kristusovo življenje je svobodna daritev Očetu, da bi izpolnil njegov (Očetov; op.) načrt odrešenja. Jezus daje "svoje življenje v odkupnino za mnoge" (Mr 10, 45) in tako spravi z Bogom vse človeštvo. Njegovo trpljenje in njegova smrt razodevata, kako je njegova človeška narava svobodno in popolno orodje božje ljubezni, ki hoče zveličanje vseh ljudi.
Vse Kristusovo življenje je svobodna daritev Očetu, da bi izpolnil njegov (Očetov; op.) načrt odrešenja. Jezus daje "svoje življenje v odkupnino za mnoge" (Mr 10, 45) in tako spravi z Bogom vse človeštvo. Njegovo trpljenje in njegova smrt razodevata, kako je njegova človeška narava svobodno in popolno orodje božje ljubezni, ki hoče zveličanje vseh ljudi.
